Pedagogika montessori
Pedagogika montessori temelji na poznavanju in opazovanju otrokovega razvoja ter načelih za podpiranje razvoja otroka.
Je podpora naravnemu razvoju otroka in priprava otroka na življenje.
Zasnovana je na opazovanjih in odkritjih dr. Marije Montessori.
Maria Montessori, italijanska zdravnica in znanstvenica je na začetku 20. stoletja zasnovala ta pristop, ki ga danes potrjujejo tudi raziskave s področja nevro-znanosti in s področja poznavanja razvoja otrokovih možganov.
Maria Montessori je poudarila dve ključni spoznanji o otroku v njegovem predšolskem obdobju. Otrok ima v svojem razvoju do šestega leta SRKAJOČI UM in OBČUTLJIVA OBDOBJA (nevro-znanost govori o t.i. oknih priložnosti).
Občutljiva obdobja
Maria Montessori ugotovi, da ima otrok do šestega leta starosti v svojem razvoju občutljiva obdobja, to so obdobja v razvoju, ko ima veliko potrebo in željo po učenju neke veščine.
Otrok je takrat posebno dojemljiv za sprejemanje nekaterih novih izkušenj in znanj. V prvih letih življenja ima na primer otrok občutljivo obdobje za jezik. Takrat ima neizmerno voljo, da razvije to sposobnost, kar vidimo po tem, da se zlahka uči novih besed in struktur v jeziku, gre za naravni razvoj jezika.
Pozneje se ta sposobnost in interes nikoli več tako močno ne ponovita.
Pedagog v okolju montessori tako prepoznava otrokova občutljiva obdobja, opazuje otroka in mu v ustrezno pripravljenem okolju omogoči, da otrok dela v skladu s svojim razvojem.
Srkajoči um
Otrok srka vase vse vtise, dražljaje in izkušnje iz okolja. Uči se hitro in spontano. Vse, kar »vpija« iz okolja, gradi njegov um. Kar sprejme do šestega leta starosti, je vanj zapisano zelo globoko in trajno. Ker pa je dražljajev iz okolja zelo veliko, ima včasih težave, kako jih urediti.
Okolje montessori je zato organizirano na način, da otroku nudi podporo, je urejeno, lepo, estetsko pripravljeno, da otroka kar vabi k delu.
Materiali montessori
Materiali montessori so vsi pripomočki za igro in učenje v okolju montessori, narejeni so tako, da se otrok osredotoči le na eno lastnost in izloči vse druge. Primer: pri spoznavanju dolžine ima otrok na voljo deset palic, ki so enake oblike in barve, razlikujejo se le po dolžini, vsaka je deset cm krajša. Tako otrok z nazornim in jasnim prikazom sam ugotovi in doživi, izkusi, kaj pomeni dolžina. Vzgojitelj otroku predstavi material, potem pa se umakne in pusti otroku, da sam raziskuje. Ne popravlja ga, le opazuje. Prav tako ga ne opozori na primer, če palic ne razporedi od najkrajše do najdaljše. Materiali so narejeni tako, da otrok sam opazi, da nekaj ni v redu. Imajo tako imenovano kontrolo napake. V sobi imamo samo en primer vsakega materiala. Tako se otrok nauči počakati na želeno stvar. Po končanem delu material pospravi nazaj na polico, na točno določeno mesto in s tem upošteva svoj občutek za red ter se hkrati uči odgovornosti do drugih. Cilj pedagogike montessori je biti samostojen, poznati svoje potrebe, imeti veselje do učenja, znanje in druge spretnosti, potrebne za uspešno življenjsko pot, imeti spoštovanje do sebe, soljudi in do okolja, imeti sposobnost odločanja, reševanja izzivov. Mir v svetu je končni cilj pedagogike montessori-ta nastane kot posledica zadovoljnih, srečnih ljudi, ki znajo in želijo sodelovati z drugimi pri ustvarjanju boljšega sveta.
